Ko smo se »tehnološki predstavniki« Melamina v juniju 2005 srečali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in se pogovarjali, da bi naše podjetje kot eno prvih pridobilo okoljevarstveno dovoljenje, si vsekakor nisem predstavljala, da bom ta članek pisala v letu 2010. A tako je na tem svetu. Državni mlini meljejo precej bolj počasi, kot si želimo v industriji.
V decembru lani so na Ministrstvu končno vzeli v roke našo vlogo. Ker pa je Melamin danes kar precej drugačen, kot je bil v letu 2006, pa tudi zakonodaja je dobila kar precej dodatnih zahtev, smo morali našo vlogo popraviti. Sledilo je pisanje popravkov, branje na Ministrstvu, pripombe, popravki, pregled…., investicije, pogajanja, popravki…. Na srečo je vse potekalo gladko in tako smo 22.4.2010 dobili okoljevarstveno dovoljenje.
Ali smo z njim zadovoljni? Naše delovanje določa zakonodaja in tu ni kaj spreminjati. Veljajo zakonodajne zahteve, ki so obveza vsakega državljana in seveda tudi onesnaževalca. Kot podjetje bi bili seveda veseli, če bi dobili kak monitoring manj, a kot prebivalci Kočevja lahko rečemo, da so zakonodajne zahteve o emisijah, ravnanjih in monitoring zagotovilo, da naše mesto ohrani okoljsko kvaliteto življenja.
Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri pripravi dokumentacije. Čeprav ima vsak od njih svoje delo, si so vzeli čas in pomagali, tudi v svojem prostem času. Vloga na osnovi katere smo dobili dovoljenje je na koncu obsegala približno 500 strani, pri nastajanju pa so poleg mene sodelovali še: Aleš Kuhar, Igor Mihelič, Boštjan Hribar in Simon Kersnič, z bolj ali manj kratkimi vprašanji pa še ostali »tehniški« sodelavci v tovarni.
Hvala tudi zunanjim izvajalcem monitoringov, ki so nam pomagali tako s pripravo strokovnih mnenj kot tudi s pogajanji na Ministrstvu. Ekonomisti bodo rekli, da smo jim za to plačali, a tisti, ki smo pripravljali vlogo vemo, da se niso vsi pogovori in mail-i znašli na računih.
Prav tako moram pohvaliti še »ocenjevalce« na Ministrstvu za okolje in prostor, ki so našo vlogo pregledovali – bili so temeljiti, hitri in tudi razumevajoči. Čeprav se včasih zdi, da smo predstavniki industrije na drugi strani prepada kot ostala javnost (in država) to ni res. Vsaka tovarna, ki lahko povzroči večje onesnaževanja okolja mora sprejeti upravičene zahteve javnosti, prav tako pa mora tudi javnost na nek način sprejeti industrijo. Le na tak način je zagotovljeno sobivanje.
In kako dalje:
Okoljevarstveno dovoljenje v tem trenutku pomeni, da so vse naše emisije skladne z zakonskimi zahtevami in da so postavljeni postopki nadzora v naslednjih letih.
Dovoljenje pa ne pomeni, da na okoljskem področju več ne bo težav – že za naslednje leto nam spremenjene zakonske zahteve prinašajo težave in izzive.
Naš moto, da si želimo biti podjetje, ki je sprejeto v okolju, kjer deluje, pomeni, da smo sprejeli izziv in obveznosti za okoljske in druge izboljšave.
