• Zakaj se je zgodil izredni dogodek?

Preiskava, ki jo izvajata posebna skupina, ki smo jo oblikovali v podjetju in tudi policija, še poteka, zato vse podrobnosti še niso znane.
Do sedaj pridobljene informacije kažejo, da je Izredni dogodek povzročil človeški faktor pri pretakanju kemikalij. V rezervoar z epiklorhidrinom se je pomotoma pretočilo pošiljko druge kemikalije, dietilentriamina. Gre za izrazito nekompatibilni kemikaliji, ob stiku katerih nastane močna in hitra eksotermna reakcija, ki z naraščanjem temperature sama sebe še pospešuje in hitro povzroči eksplozijo.

 

• Kako poteka sistem prečrpavanja nevarnih snovi?

Sistem prečrpavanja surovin ja narejen po zgledu podobnih podjetij v Evropi, ki v svoji proizvodnji uporabljajo z epiklorhidrin in dietilentriamin. Snovi dobavljamo v ladijskih ISO bulk kontejnerjih ali avtocisternah, ki veljata za najbolj varen način transporta. Snovi pa iz njih prečrpavamo preko zaprtega sistema, zato da delavci niso izpostavljeni tem snovem. Že pred leti smo uvedli tudi zaprt sistem jemanja vzorcev, ki se opravi med pretakanjem, kar še dodatno zmanjšuje možnost izrednega dogodka. Izpostavljenost ljudi med postopkom prečrpavanja je tako na zelo nizki ravni.

 

• Kakšni so bili prvi ukrepi po izrednem dogodku?

V podjetju si vseskozi prizadevamo za doseganje najvišje možne stopnje varnosti. Za primer izrednih dogodkov imamo izdelan načrt zaščite in reševanja. Na podlagi tega načrta smo v preteklosti izvajali redne simulacijske vaje z gasilci in občinskim štabom civilne zaščite. Aktivirali smo ga tudi v primeru Izrednega dogodka ter tako preprečili še večjo škodo. Gasilci in druge pristojne službe so bili na prizorišču v petih minutah. Za njihovo požrtvovalnost in odzivnost se jim iskreno zahvaljujemo.

V drugi fazi ukrepov po izrednem dogodku smo v skladu z določili našega načrta zaščite in reševanja ustanovili tudi strokovno komisijo za preiskavo izrednega dogodka, ki jo poleg zaposlenih v podjetju sestavljajo še člani Inštituta Jožef Štefan in SIQ inštituta. Pripravili bodo analizo na podlagi katere bodo izdali priporočila, da se podobni izredni dogodki ne bi ponovili.

Izredni dogodek preiskuje tudi policija v sodelovanju s pristojnimi organi. V preiskavi tvorno sodelujemo.

V dneh po Izrednem dogodku smo takoj začeli z odstranjevanjem nevarnih snovi ter poškodovane infrastrukture, pristojne službe pa so začele z analizami onesnaženosti tal in bližnjih vodnih virov.

 

• So bili ob izrednem dogodku onesnaženi bližnji vodni viri in tla?

Rezultati merjenja kakovosti okoliških vodnih virov, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), so po dveh serijah analiz pod mejo določljivosti, kar pomeni, da prekomernega vpliva na vodne vire ni bilo.

Zaradi možnosti prenosa sicer manjše količine onesnaževal v reki Rinži je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal preventivni ukrep, da vodni viri južno od Kočevja niso primerni za pitje. Na osnovi meritev, ki niso pokazale prenosa onesnaženja, se je ukrep umaknil.

Povezava: Obvestila Hydrovod d.o.o.

Rezultati merjenja vplivov na tla, ki jih je opravil Inštitut TALUM prav tako kažejo, da zaradi izrednega dogodka ni prišlo do prekomernega onesnaženja tal s snovmi, ki so bile prisotne v izrednem dogodku.

Povezava: Analiza zemlje

Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je prebivalcem v bližini predlagal  še čiščenje vseh površin, ki jih je dosegel dim in priporočal naj se vrtnine z območij, ki so bile izpostavljene dimu, zavržejo.

 

• Lahko zainteresirana javnost spremlja sanacijo podjetja?

Da. V sodelovanju z občino Kočevje je bila ustanovljena posebna mešana komisija, ki je zadolžena za stalno spremljanje sanacije podjetja.

Komisijo vodi načelnik štaba občinske civilne zaščite Antun Gašparac, sestavljajo pa jo še:

• Predstavniki občine Kočevje: Lili Štefanič in Jasmina Oberstar
• Člani občinskega sveta: Tina Kotnik in Luka Bubnjič
• Predstavniki civilnih iniciativ in zainteresirane javnosti: Rudolf Baloh, Melita Madžar, Petra Šolar
• predstavniki Melamina: Igor Mihelič in Peter Maležič

Komisija se je že seznanila s prvim poročilom o poteku sanacije. Zaenkrat je bilo odstranjenih 30% poškodovanih delov proizvodnje in več kot 90% nevarnih snovi. Predstavnik podjetja komisiji tedensko dostavi poročilo o napredku sanacije.

 

• Kaj bo s škodo, ki jo je izredni dogodek povzročil na okoliških objektih?

Takoj po izrednem dogodku smo odprli kontaktno točko pri Zavarovalnici Sava, kamor so lahko lastniki objektov, na katerih je izredni dogodek povzročila škodo, to prijavili in si s tem zagotovili povračilo za povzročeno škodo.

 

• Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine in lastni viri, smo pa tudi v postopku pridobitve finančnih virov preko programov državnih pomoči.

 

• Kdaj bo proizvodnja spet stekla in v kakšnem obsegu?

Do konca leta 2022 smo uspešno zagnali 50% zmogljivosti v enoti kemijska industrija, do konca leta 2023 pa načrtujemo vzpostavitev celotne proizvodnje v enoti kemijska industrija, razen proizvodnje izdelkov, ki vključujejo surovino epiklorhidrin. 

 

• Kaj bo z zaposlenimi v vmesnem obdobju?

V dneh po izrednem dogodku smo sklicali sestanek s svetom delavcev. Dogovorili smo se, da bodo delavcem, ki delajo naslednjih 6 mesecev izplačane polne plače, delavci na čakanju pa so upravičeni do 80 % svoje plače. Plače za mesec april so bile izplačane že dan po izrednem dogodku. Tudi majska plača je bila izplačana v rednem roku. Trenutno na lokaciji dela cca. 140 delavcev, 17 jih na čakanju. Ostali zaposleni so na dopustu ali koristijo urne kompenzacije.

 

• Razmišljate o novi lokaciji proizvodnje?

Na novo lokacijo  bi bilo kratkoročno smiselno preseliti del proizvodnje, ki proizvaja PAE smolo in  vsebuje epiklorhidrin. Na ta način bi fizično ločili snovi, ki sta prišli v stik ob izrednem dogodku in povzročili eksplozijo. Ta del proizvodnje bi lahko preselili v roku treh let, ob predpostavki, da bomo pravočasno dobili vsa okoljevarstvena in gradbena dovoljenja. Pri izbiri nove lokacije in pridobivanju dovoljenj želimo tvorno sodelovati z občino Kočevje, okoliškimi občinami, Ministrstvom za okolje in prostor in zainteresirano javnostjo. Podporo za pohitritev postopkov so že izrazili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da bi 3 letna odsotnost iz trga pomenila verjeten izpad nakupnih portfeljev kupcev tako, da bi ta preselitev terjala ponovno oceno ekonomičnosti projekta.

Ocenjujemo, da bi za selitev celotne proizvodnje, ki bi v vsakem primeru morala biti postopna, potrebovali najmanj 10 let, investicija pa bi presegla 250 milijonov evrov.

 

Dodatna vprašanja nam lahko zastavite preko spodnjega anonimnega kontaktnega obrazca: